V letu fizike (2005) je Neformalna zveza slovenskih fizičark pripravila potujočo razstavo z naslovom Slovenke v fiziki. Razstava, ki obsega 15 plakatov, je prvi pregled dela pionirk fizike na Slovenskem in njihovih sodobnic. Svojo pot je pričela na Festivalu znanosti v Cankarjevem domu v Ljubljani oktobra 2005, nato pa je bila postavljena na Inštitutu »Jožef Stefan«, Kemijskem inštitutu, in na različnih srednjih šolah in drugih ustanovah v Sloveniji. Postavitev na Slovenski gimnaziji v Celovcu je prva izven meja Slovenije.

Zanimanje za naravoslovne in tehnične poklice po Evropi večinoma usiha. Zato je vsaka predstavitev ljudi, ki z veseljem delujejo v tem poklicu, silno dobrodošla.

V Sloveniji je prva ženska diplomirala iz fizike leta 1950, do leta 2005 pa jih je diplomiralo 175. Tako se le počasi približujemo 200. diplomantki fizike v Sloveniji. Na konferenci »Women in physics«, ki je bila leta 2002, smo izvedele, da se je od vseh naravoslovnih ved edino v fiziki položaj žensk v zadnjih dvajsetih letih poslabšal. Tako lahko upravičeno trdimo, da v fiziki prevladujejo moški. Večini se tudi dozdeva, da je to področje manj zanimivo oz. primerno za ženske.

Potujoča razstava poskuša približati delo nekaterih žensk, ki delajo v fiziki na slovenskem. S tem želimo osvetliti vlogo žensk v fiziki in približati fiziko in naravoslovne znanosti nasploh predvsem srednješolski mladini, pa tudi širši javnosti. Fizičarke, ki se predstavljajo na plakatih, odgovarjajo tudi na preprosto vprašanje, kako in zakaj so se odločile za študij fizike in kaj jim pomeni naravoslovno delo. Na vseh plakatih smo želeli predstaviti tudi nekaj zanimivosti iz življenja in dela naših fizičark.

Plakati so razdeljeni po temah: zgodovinski pregledi, astronomija, biofizika, fizika snovi, fizika osnovnih delcev, meteorologija, jedrska fizika, šolstvo in javna uprava.

Na plakatu z naslovom Slovenke v fiziki, Prve znanstvenice v deželah poseljenih s Slovenci so predstavljene Ema Krška, Cesarica Barbara Celjska in Marija Kunic. Emo Krško štejemo med vedoželjne ženske slovenskega rodu, ki je v 11 stoletju razvila gradbeno dejavnost na Koroškem in Štajerskem. Cesarica Barbara Celjska je sodelovala s številnimi alkimisti in delala praktične poskuse v zdravstvena in kozmetične namene v 14. stoletju. Marija Kunic pa je bila uspešna matematičarka. Napisala pa je prvo knjigo o astronomiji, ki jo je natisnil knjigarnar Mayr.

Na plakatu z naslovom Serafina Dežman je predstavljena prva meteorologinja v Ljubljani. Bila med prvimi Ljubljančankami, ki so veliko prispevale k razvoju slovenske fizike in meteorologije. Po smrti brata Karla (11.3.1889) je nadaljevala z meritvami vremenskih razmer v Ljubljani in s tem dopolnila prvo dolgoletno neprekinjeno zbirko meritev v Ljubljani.

Na plakatu z naslovom Prva študentka fizike slovenskega rodu, prva slovenska profesorica fizike in prva Slovenka z doktoratom naravoslovnih ved so prestavljene:

Jetti pl. Algentler, Marija Wirgler in Ángela Piskernik. Jetti pl. Algentler je prva študentka fizike. Žal študija ni zaključila z diplomo. Poročena pa bila z znanim fizikom Boltzmannom. Čeprav se Jetti po poroki ni ukvarjala s fiziko, je možu Boltzmannu predvsem v starejših letih pomagala pri branju, morala pa mu je celo pisati rokopise. Marija Wirgler (1879) je bila prva akademsko izobražena slovenska ženska v fizikalnih vedah in v naravoslovju nasploh. Predavala je matematiko, fiziko, prirodopis, francoščino, nemščino in nauk o dostojnosti v vseh osmih razredih Ženske realne gimnazije v Ljubljani do upokojitve 1926. Korošica Ángela Piskernik (1886-1967) pa je prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovnih ali matematičnih ved ( Dunaj, 28.10.1914). Poučevala je v Novem mestu in v Ljubljani.

Na plakatu z naslovom Fizičarke Univerze v Ljubljani je napisan seznam žensk, fizičark, ki so diplomirale v Ljubljani ter seznam najpogostejših mentorjev diplom in doktoratov fizičark. Na univerzi v Ljubljani je diplomiralo več kot 175 fizičark, skoraj četrtina jih je pozneje tudi doktorirala. Na plakatu pa sta omenjeni tudi Amalija Šimec in Emilija Mlakar, poročena Branc. Amalija Šimenc je bila prva Slovenka, ki je dobila Knaflerjevo štipendijo za študij na Univerzi na Dunaju, kjer se je specializirala za bakriologijo in epidemiologijo. Emilija Mlakar je bila prva Slovenka, ki je diplomirala iz matematičnih ved na ljubljanski univerzi.

Prvi znanstvenici, ki je delovala na področju fizike v Sloveniji, prof. dr. Snegulki Detoni, je posvečen cel plakat. Tudi prvi Slovenki z doktoratom fizikalnih znanosti, prof. dr. Bibijani Čujec, je posvečen cel plakat.

Prof. dr. Sneguljka Detoni je prva znanstvenica na univerzi na področju fizike v Sloveniji. Na povabila prof. Peterlina je bila od leta 1946 na Oddelku za fiziko Tehnične fakultete kot edina asistentka. Vodila je vaje za vse slušatelje Tehniške visoke šole (elektrotehnike, gradbenike, geodete, rudarje, metalurge). Ker je imela prof. dr. Sneguljka Detoni večino pisnih izpitov iz fizike, ko je bila asistentka na Oddelku za fiziko, je zbrala izpitne naloge z rešitvami, ki so izšle v knjigi: Naloge iz fizike: S. Detoni, R. Korbar, (risbe) T. Skubic. Knjiga je doživela 5 izdaj (1960, 1966, 1970, 1974, 1977). Leta 1954 je odšla na Katedro za strukturno kemijo. Vodila je vaje iz infrardeče in ultravijolične spektroskopije ter teoretskih osnov organske kemije. Predavala je Osnove kemije visokomolekularnih spojin, infrardečo in ramansko spektroskopijo ter analizo polimerov. Njeno raziskovano delo je obsegalo predvsem študij vodikovih vezi z vibracijsko spektroskopijo in s pripravo ustreznih spojin in kristalov iz njih. Raziskovala je infrardeče in ramanske spektre organskih molekul s S-O, Se-O, P-O, C-N vezmi in organske kisline z močnimi in šibkimi O-H vezmi.

Prof. dr. Bibijana Čujec, prva Slovenka z doktoratom fizikalnih znanosti, je 30 let delovala v Quebecu v Kanadi. Čeprav je rada poučevala, je veliko svojih moči posvetila raziskovalnemu delu. Razen na začetku ko je raziskovala reakcije sprožene s kozmičnimi žarki, in na koncu, ko se sodelovala pri meritvah interakcij antiproton-proton, je bilo njeno delo omejeno na proučevanje jedrske strukture in mehanizma jedrskih reakcij pri nizkih energijah.

Na plakatu z naslovom Meteorologija so se predstavile: mag. Tanja Cegnar, Neva Pristov, Jasna Vehovar, Aleška Bernot Pernarčič, Mojca Dolinar, Tadeja Ovsenik Jeglič, Metka Roethel Kovač in dr. Nedjeljka Žagar. Mag. Tanja Cegnar je sprejela izziv napovedovanja vremena na Hidrometeorološkem zavodu, svoje delo pa usmerja v podnebne razmere in v pripravo podatkov za uporabnike meteoroloških informacij. Neva Pristov sodeluje v mednarodni skupini, ki razvija meteorološki model ALADIN predvsem na opisu fizikalnih pojavov (oblačnost, padavine). Jasna Vehovar se ukvarja z napovedjo vremenskih spremenljivk (temperature, vetra, oblačnosti …) z uporabo različnih modelov za simulacijo vremenskih dogajanj in z ustreznimi grafičnimi predstavitvami. Aleška Bernot Pernarčič je skrbnica papirnega meteorološkega arhiva Urada za meteorologijo na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Mojca Dolinar vodi oddelek za klimatologijo na Agenciji Republike Slovenije za okolje, pripravlja različne klimatske analize, sodeluje v mednarodnem projektu GIS v klimatologiji in meteorologiji. Tadeja Ovsenik Jeglič se je v okviru podiplomskega študija na Institutu Jožef Stefan ukvarjala s sipanjem laserske svetlobe na termičnih fluktuacijah v liotropnih tekočih kristalih. Zaposlena je na Agenciji Republike Slovenije za okolje, kjer se ukvarja s pripravo meteoroloških podatkov in klimatoloških študij za naročnike, homogenizacijo dolgih časovnih nizov in s kontrolo podatkov iz avtomatskih meteoroloških postaj. Metka Roethel Kovač je tudi zaposlena na Agenciji Republike Slovenije za okolje, kjer zbira podatke, ki jih vestni opazovalci po vsej Sloveniji zapisujejo in pošiljajo v Ljubljano, jih kontrolira z različnimi postopki ter arhivira. Dr. Nedjeljka Žagar poučuje predmet Analiza in prognoza vremena na Katedri za meteorologijo Oddelka za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V okviru raziskovalnega dela pa se ukvarja z izboljšanjem atmosferskih analiz.

Na plakatu z naslovom Fizika snovi (kristali, tekoči kristali, nano-cevke) so se predstavile: dr. Danica Burg Hanžel, dr. Maja Remškar, dr. Irena Drevenšek Olenik, dr. Marija Jamšek Vilfan, dr. Alenka Mertelj, dr. Marta Klanjšek Gunde, dr. Urška Mikac, Ana Sepe, dr. Lea Spinder, dr. Marjetka Conradi, dr. Andreja Šarlah, dr. Alenka Vesel in dr. Simona Golič Grdadolnik. Dr. Danica Burg Hanžel je diplomirala kot prva ženska po 44 diplomah moških fizikov v Ljubljani leta 1960 pri prof. dr. Moljku. Zaposlena je bila na Institutu Jožef Stefan, kjer se je ukvarjala z Mossbauerjevo spektroskopijo. Dr. Maja Remškar z visokoločljivim elektronskim mikroskopom študira stolpiče atomov in notranjost tankih kristalov s tunelskim mikroskopom, zasedenost atomskih orbital z mikroskopom na atomsko silo površine. Dr. Irena Drevenšek Olenik se ukvarja z eksperimentalnim raziskovanjem v fiziki mehke snovi in pri trem uporablja različne tehnike linearne in nelinearne optike. V zadnjem času raziskuje tudi površinsko strukturo polimerov in bioloških molekul, ki so naneseni na trdno podlago. Glavno področje dela dr. Marije Jamšek Vilfan so tekoči kristali. V zadnjih letih je preučevala obnašanje tekočih kristalov v zelo majhnih votlinah, ki merijo včasih le malo več kot molekule tekočega kristala. Dr. Alenka Mertelj se ukvarja s proučevanjem dinamike optično anizotropnih sistemov, kot so na primer tekoči kristali in anizotropni koloidi. Dr. Marta Klanjšek Gunde se ukvarja z raziskavami tankih plasti. Precej časa je posvetila fizikalnim osnovam spektralne selektivnosti, premazom in barvni metriki. Zaposlena je na Kemijskem inštitutu. Dr. Urška Mikac in Ana Sepe se ukvarjata z vplivom strupov na žive organizme, dinamiko raztapljanja krvnih strdkov, slikanjem poškodb drevja in opazovanjem obnavljanja, prodiranjem vode v porozne materiale, določanjem hitrosti nastajanja gela, slikanjem električnih tokov v snovi. Dr. Lea Spinder proučuje urejanje majhnih biomolekul in polimerov v raztopinah in na površinah. Eksperimentalne metode, ki jih pri tem uporablja so: sipanje svetlobe, jedrska magnetna resonanca in mikroskopija na atomsko silo. Dr. Marjetka Conradi se ukvarja z eksperimentalnimi raziskavami fizikalnih lastnosti tekočekristalnih in koloidnih sistemov. Z različnimi optičnimi metodami kot so optična polarizacijska mikroskopija, elipsometrija in dinamično sipanje svetlobe poskuša pojasniti fizikalne zakone, ki določajo, kakšne strukture se urejajo bodisi molekule tekočih kristalov bodisi koloidni delci, ki so vgrajeni v tekočekristalnem sistemu. Delo dr. Andreje Šarlah je vezano na študij tekočekristalnih in koloidnih sistemov. Kot teoretičarka poskuša urejanje snovi pod vplivom ograjujoče površine in električnega polja pojasniti bodisi izhajajoč iz osnovnih fizikalnih zakonov in interakcij ali pa z ustreznimi modeli. Dr. Alenka Vesel se ukvarja s področjem plazme, diagnostiko plazme in plazemskimi tehnologijami kot so selektivno jedkanje, plazemsko čiščenje, plazemska sterilizacija in aktivacija površin. Raziskovalno delo dr. Simone Golič Grdadolnik je povezano z jedrsko magnetno resonanco visoke ločljivosti. Ukvarja se s študijem strukture, dinamike in interakcijami biološko aktivnih molekul z metodami jedrske magnetne resonance.

Na plakatu z naslovom Radioaktivnost v službi človeka pa so se predstavile: Milena Črnilogar Radež, dr. Helena Janžekovič, dr. Nina Jug, mag. Nadja Železnik, mag. Denis Glavič Cindro, dr. Romana Jordan Cizelj in dr. Andreja Peršič. Dr. Helena Janžekovič se ukvarja z nadzorom nevarnosti ionizirajočega sevanja v Sloveniji. Ker varnostni standardi v Sloveniji temeljijo na standardih, ki jih je sprejela mednarodna skupnost, je nujen stalen stik s strokovnimi organizacijami v tujini, zato dr. Helena Janžekovič tudi sodeluje v ekspertnih komisijah EU in OECD/NEA. Milena Črnilogar Radež je zaposlena v Upravi za jedrsko varnost, kjer se ukvarja z nadzorom jedrskih in sevalnih objektov s poudarkom na nadzoru izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov sevanj v industriji, izobraževanju in raziskovalnih dejavnosti. Dr. Nina Jug se je kot mlada raziskovalka na Institutu Jožef Stefan ukvarjala s tunelsko mikroskopijo in drugimi metodami raziskovala lastnosti plastnih kristalov. Od leta 2002 je zaposlena v Upravi za varstvo pred sevanji. Njeno delo je povezano s pripravo in izvajanjem zakonodaje s področja varstva pred sevanji in z vodenjem upravnih postopkov na tem področju. Mag. Nadja Železnik je zaposlena v Agenciji za radioaktivne odpadke in se ukvarja z različnimi vidiki varnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki v Sloveniji. V zadnjem času pa se ukvarja predvsem s preučevanjem tega, kako ljudje razumejo radioaktivnost in z njo povezane objekte. Mag. Denis Glavič Cindro je zaposlena na Institutu Jožef Stefan, kjer vodi sistem zagotovitve kakovosti po standardu SIQ/IEC 17025 za dejavnosti, ki so povezane z radiološkimi meritvami, določanje vsebnosti radionuklidov z visokoločjivostno spektroskopijo gama, merjenje osebnih in okoljskih doz ter kalibracije merilnikov doz in hitrosti doze. Dr. Romana Jordan Cizelj se je do leta 2004, ko je bila izvoljena za poslanko v Evropski parlament, zavzeto ukvarjala z verjetnostnimi varnostnimi ocenami za jedrske objekte na Odseku za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan. Dr. Andreja Peršič je vodja oddelka za dovoljenja in modifikacije v Uradu RS za jedrsko varnost in je zadolžena za izdajanje dovoljenj pri varnostno pomembnih spremembah na jedrskih objektih. Sodeluje pri pripravi slovenske zakonodaje s področja jedrske varnosti ter ureja in sodeluje pri pripravi nacionalnih poročil o jedrski varnosti in o radioaktivnih odpadkih.

Na plakatu z naslovom Teorijska Fizika osnovnih delcev in polj ter razvoj vesolja sta se predstavili: prof. dr. Norma Suzana Mankoč Borštnik in prof. dr. Mirjam Cvetič. Prof. dr. Norma Suzana Mankoč Borštnik je od leta 1986 redna profesorica na Univerzi v Ljubljani, kjer predava ali pa je predavala Kvantno mehaniko I , II, Teoretično fiziko I, II, Jedrsko fiziko in fiziko osnovnih delcev, Fiziko osnovnih delcev in polj, Teorijo grup na podiplomskem študiju, klasično fiziko in Izbrana poglavja iz fizike. S svojim raziskovalnim delom posega na področja kvantne mehanike, fizike jedra in fizike osnovnih delcev in polj s kozmologijo. Prof. dr. Mirjam Cvetič že skoraj četrt stoletja živi v ZDA, kjer je redna profesorica teoretične fizike visokih energij in astronomije na University of Pennsylvania. Zaslovela je s pomembnimi odkritji in prispevki na področju fundamentalnih interakcij, odmevni so njeni prispevki o teoriji strun, predvsem v povezavi s tako imenovanimi črnimi luknjami.

Na plakatu z naslovom Biofizika so se predstavile: dr. Marjeta Šentjurc, dr. Marija Ipavec, dr. Veronika Kralj Iglič, dr. Nejka Potočnik, mag. Janja Majhnec, dr. Daša Grabec, dr. Mojca Vilfan, dr. Mojca Pavlin in Mojca Mally. Raziskovalno delo dr. Marjete Šentjurc je študij celičnih membran in procesov, ki se godijo v živih sistemih. Proučuje spremembe v celičnih membranah pod vplivom zdravilnih učinkovin, kemoterapevtikov, citostatikov in raznih škodljivih dejavnikov iz okolja ter prenos liposomov različne sestave in velikosti v kožo. Dr. Marija Ipavec je raziskovala tekoče kristale na Institutu Jožef Stefan. V okviru raziskovalne skupine za uporabno fiziko na fakulteti za elektrotehniko pa se je ukvarjala z biofiziko (biomehaniko kolka). Predmet raziskav dr. Veronike Kralj Iglič so teorija tankih ploskev, teorija in poskusi z membranskimi mikro- in nanostrukturami, teorija električne dvojne plasti v ionski raztopini, biomehanika kolka in zveza med biomehaničnim in kliničnim statusom kolka. Dr. Nejka Potočnik dela na področju humane fiziologije, to je vede o delovanju zdravega človeškega telesa. Svoje znanje uporablja za preučevanje zapletenih pojavov v človeškem telesu, ki nam omogočajo življenje. Mag. Janja Majhnec je zaposlena na Inštitutu za biofiziko Medicinske fakultete v Ljubljani. Dr. Daša Grabec raziskuje v medicinski fiziki in dela na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer se ukvarja s praktičnimi problemi in rešitvami v okviru radioterapije. Dr. Mojca Vilfan je zaposlena na Institutu Jožef Stefan, kjer z optično pinceto in fluorescenčno mikroskopijo opazuje posebno vrsto protlinov - molekularne motnje, ki omogočajo krčenje mišic , transport snovi v celicah in premikanje celic. Dr. Mojca Pavlin je zaposlena na Fakulteti za elektrotehniko. Njeno delo vključuje tako teoretično delo (numerično in analitično), računanje različnih električnih količin, porazdelitev električnega polja, kot tudi eksperimentalno delo na celicah (merjenje bioimpedance, določanje difuzije molekul in ionov ter analize različnih parametrov električnih pulzov za elektrogensko transfekcijo). Mojca Mally je zaposlena na Inštitutu za biofiziko Medicinske fakultete v Ljubljani, kjer raziskuje interakcije bioloških molekul s fosfolipidnimi membranami - preprostimi modeli celičnih membran.

Na plakatu z naslovom Tudi teoretičarke niso od muh so se predstavile: prof. dr. Bosiljka Tadić, izr. prof. Mojca Čepič, dr. Nataša Vaupotič, dr. Barbara Rovšek, dr. Anita Praprotnik Brdnik in dr. Saša Prelovšek Komelj. Prof. dr. Bosiljka Tadić se ukvarja z numeričnim modeliranjem dinamike kompleksnih sistemov in omrežij. Izr. prof. Mojca Čepič in dr. Nataša Vaupotič se ukvarjata s teoretičnim modeliranjem tekočih kristalov. Dr. Barbara Rovšek se je največ ukvarjala s fenomenološkimi teorijami, ki opisujejo polarne smektične tekoče kristale. V zadnjem času jo najbolj zanimajo kondenzirane tekočekristalne strukture, ki jih gradijo pomembne biološke molekule npr. DNK. Dr. Anita Praprotnik Brdnik se ukvarja z elekrošibkimi razpadi težkih mezonov. Raziskovanje takšnih razpadov daje uvid v sile, ki delujejo med osnovnimi delci, predvsem šibka sila. Dr. Sašo Prelovšek Komelj pa zanimajo osnovni gradniki narave in sile med njimi.

Na plakatu z naslovom Ženske kot učiteljice učiteljic in učiteljev fizike so se predstavile: viš. pred. mag. Ana Gostinčar Blagotinšek, asist. Nada Razpet, asist. mag. Marjanca Šteblaj, asist. dr. Anamarija Borštnik Bračič, asist. dr. Barbara Bračič, izr. prof. dr. Mojca Čepič, doc. dr. Nataša Vaupotič. Viš. pred. mag. Ana Gostinčar Blagotinšek poučuje fizikalne vsebine v začetnem naravoslovju in je zaposlena na Pedagoški Fakulteti v Ljubljani in Kopru. Ukvarja pa se tudi s prenosom znanstvenih spoznanj s področja tekočih kristalov v pouk naravoslovja ter s študijem specialne didaktike fizikalnih vsebin v začetnem naravoslovju. Asist. Nada Razpet spec. je zaposlena tudi na Pedagoški Fakulteti v Ljubljani in Kopru, kjer vodi vaje iz začetnega naravoslovja in njegove didaktike ter razvija poučevanje fizikalnih vsebin v začetnem naravoslovju. Asist. Nada Razpet spec. je tudi podpredsednica DMFA Slovenije. Asist. mag. Marjanca Šteblaj vodi na Pedagoški Fakulteti v Ljubljani vaje iz začetnega naravoslovja ter eksperimentalne fizike, raziskuje motiviranost za učenje in poučevanje fizike ter napačno razumevanje osnovnih fizikalnih pojmov pri bodočih učiteljih razrednega pouka. Asist. dr. Anamarija Borštnik Bračič vodi na Pedagoški Fakulteti v Ljubljani vaje iz različnih eksperimentalnih in teoretičnih fizikalnih predmetov za bodoče učitelje fizike. Razvojne raziskave za industrijo, ki trenutno predstavljajo glavnino njenega raziskovalnega dela, pa so sestavljene iz predlogov za izboljšanje proizvodnega procesa ter njegove izvedbe. Asist. dr. Barbara Bračič poučuje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer vodi vaje iz različnih strokovnih in pedagoških fizikalnih predmetih za bodoče učitelje fizike. Največ pozornosti namenja stalnemu preverjanju in dopolnjevanju metodičnega praktikuma pri didaktiki fizike Izr. prof. dr. Mojca Čepič je zaposlena na Pedagoški Fakulteti v Ljubljani in Kopru, kjer poučuje bodoče učitelje razrednega pouka začetno naravoslovje, bodoče učitelje fizike pa fiziko. Ukvarja se z razvojem demonstracijskih eksperimentov za bolj nazoren pouk fizikalnih konceptov in s prenosom znanstvenih spoznanj s področja tekočih kristalov v pouk naravoslovja. Doc. dr. Nataša Vaupotič je zaposlena na Pedagoški fakulteti v Mariboru, kjer je tudi predstojnica oddelka za fiziko, poučuje bodoče učitelje fizike fiziko ter predava na podiplomskem programu. Ukvarja se tudi z razvojem demonstracijskih eksperimentov. Na koncu plakata so pedagoginje zapisale, da je njihovo osnovno poslanstvo pokazati študentom vseh smeri, da je fizika povsod okoli nas, da je zanimiva in lahko tudi zabavna, v naravi še posebej.

Na plakatu z naslovom Fizika v javni upravi so se predstavile: dr. Marija Ipavec, mag. Mira Kobolt, mag. Eda Okretič Salmič, mag. Tanja Rupnik in dr. Darija Abramič. Dr. Marija Ipavec je do leta 1999 obdelovala različne podatke (prihodke družbenih dejavnosti, zaključne račune, podatke dobljene iz različnih anket …) z različnimi programskimi orodji (Fortran, Cobol, Datatrieve, SPSS, SAS ….). Zdaj je zaposlena v Generalnem sekretariatu vlade, kjer skrbi za elektronske seje, pisarniško poslovanje itd. Mag. Mira Kobolt je zaposlena v Ministrstvu za okolje in prosto in se ukvarja s hidrologijo. Mag. Eda Okretič Salmič je zaposlena v Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in je zunanja ocenjevalka za predmet fizike. Mag. Tanja Rupnik se je kot mlada raziskovalka na Institutu Jožef Stefan ukvarjala s fiziko laserskih izvorov, kasneje pa se je ukvarjala s trženjem medicinskih laserjev in s podporo podjetjem pri poslovanju v tujini in pri odpiranju novih trgov. Tudi dr. Darija Abramič je bila mlada raziskovalka na Institutu Jožef Stefan, kjer se je ukvarjala s raziskavami superiornih prevodnikov, feroelektričnih, antiferoelektričnih, diskotičnih tekočih kristalov z različnimi merilnimi tehnikami. Zdaj pa se ukvarja z informatiko v Agenciji za javnopravne evidence in storitve.

Na plakatu Astronomke v Sloveniji so se predstavile: mag. Pavla Razinger, dr. Mirjam Galičič, mag. Sonja Jejčič, dr. Maruša Bradač in dr. Andreja Gomboc.

Na vseh plakatih smo želeli predstaviti tudi nekaj zanimivosti iz življenja in dela naših fizičark. S tem želimo osvetliti vlogo žensk v fiziki in približati fiziko in naravoslovne znanosti tako srednješolski mladini kot tudi slovenski javnosti. Zato naše fizičarke, ki se predstavljajo na plakatih, odgovarjajo tudi na preprosto vprašanje, kako in zakaj so se odločile za študij fizike in kaj jim pomeni naravoslovno delo.